Ko ladja iz Šibenika zapluje proti odprtemu morju, pogled pritegne širno morje, ki izbriše vse slabe, utrujajoče misli. Po samo pol urah vožnje se na obzorju prikažejo obrisi Kornatskega arhipelaga, signal na mobitelu postaja šibkejši, telo pa preplavi nerazložljiv občutek izpolnitve in sreče. Nenadoma vse, kar smo do sedaj mislili, da vemo o lepotah naše obale, pade v morje, v neresnični labirint otočkov in grebenov.
Ko se končno izkrcamo v katerem koli zalivu enega od kornatskih otočkov, signal na mobitelu popolnoma izgine, mi pa se povrnemo v neko, že skorajda pozabljeno civilizacijo, obsojeni na divjino nedotaknjene narave, neverjetno čisto morje, živo besedo naših sopotnikov ter živahno spoznavanje lokalnega prebivalstva.
Samo eno srečanje s Kornati vas bo za zmeraj spremenilo. Kornatski arhipelag sestavlja 152 otokov, nastalih po globalnem segrevanju pred 15 000 leti, ki je raven morja dvignilo za 100 metrov, nad gladino pa so ostali samo osupljivi vrhovi nekdanjih gora. Same kornatske skale so stare tudi do 100 milijonov let, kar dokazujejo fosili nekdanjih morskih organizmov, ki jih lahko najdemo na površju.
Največja otoka sta Kornat, dolg 25 in širok 2,5 kilometrov in Žut, poleg njiju pa arhipelag sestavljajo še številni manjši otočki z izredno raznolikimi in zanimivi imeni, kot so Mrtvac, Kurba in drugi. Največja zanimivost arhipelaga je, da ni stalno naseljen. „Življenje“ poteka samo na nekaterih otokih, kjer najdemo tudi kakšno restavracijo in nekaj prostih privatnih nastanitev. Prava lepota Kornatov se nahaja tudi pod morsko gladino, kjer rdeče in zelene alge, korale, raki in bogat ribji svet nudijo nepopisno izkušnjo sožitja že ob prvem potapljanju. Vse zgoraj navedeno je prepoznal tudi Unesco, ki je Kornate leta 1980 razglasil za narodni park.
